12 kV enofazni preklenik, preklenik z komunikacijo DNP3.0, 11 kV stenični visokotlačni preklenik

Enojfazno ponovno zaprtje (Single phase reclosing) je način samodejnega ponovnega zaprtja za zaščito prenosnih črt v električnem inženirstvu. Njegov delovanje je takšen: pri enofazni napaki se prekinemo samo prizadeto fazo in ponovno zapremo; pri medfazni napaki pa odklopimo tri faze in glede na situacijo odločimo, ali izvedemo trofazno ponovno zaprtje; če se ponovno zapremo na stalno napako, odklopimo tri faze. Ta način se predvsem uporablja v sistemih velikih zemeljskih tokovov od 220 kV in višje, kar poveča zanesljivost napajanja in začasno stabilnost sistema. Ker se pri zdravih fazah prek kapacitivne in medfazne induktivne povezave ustvari skriti tokov, ki vpliva na ugasnenje lokala napake, je potrebno uporabiti ukrepe za ugasnenje lokala, kot je zemeljanje nevtrala visokonaponskega reaktorskega sklopa ali kratkoročno vklopitev zemeljskih stikov. Njegovi izbirni elementi faz vključujejo izbiro faze na osnovi razdalje, spremembo razlike faznih tokov in hitro prekinitev faznih tokov. Na svetovnem nivoju se pri visokonaponskih črtah nad 1000 kV pogosto uporablja enojfazno ponovno zaprtje, pri dvojnih črtah na isti palici pa se uporablja način ponovnega zaprtja po fazah.

Izkušnje z delovanjem električnega sistema so pokazale, da so napake na zračnih črtah večinoma začasne, na primer: površinsko bliskavico izolatorjev zaradi prenapetosti od grmljavine, kratkoročno stikanje zaradi vetra, odvod električnega toka skozi teles ptice in kratek stik, ki ga povzroči padanje drevesnih ostalosti na vodilo. Ko se napetostna črt hitro odklopi, se plamen iztrebi, izolacijska moč lokala napake se ponovno obnovlja, zato je možno, da s ponovnim zaprtjem črt po nekaj času znatno povečamo zanesljivost napajanja. Pri črtah do 110 kV se večinoma uporablja trofazno enkratno ponovno zaprtje. Glede na delovne izkušnje je na visokonaponskih zračnih črtah v sistemih velikih zemeljskih tokovov nad 110 kV več kot 70% kratkih stikov enofaznih zemeljskih napak, še posebej pri zračnih črtah nad 220 kV, kjer je razdalja med fazami velika, je enofaznih zemeljskih napak celo približno 90%. V takšnem primeru, če se odklopi samo prizadeta faza in nato izvede enojfazno ponovno zaprtje, pri čemer se neprizadete faze med obdobjem ponovnega zaprtja še naprej delujejo, lahko znatno povečamo zanesljivost napajanja in stabilnost vzporednega delovanja sistema. Zato se v sistemih velikih zemeljskih tokovov nad 220 kV široko uporablja enojfazno ponovno zaprtje. Ko se pri začasni enofazni zemeljski napaki odklopi ena faza, zdravje faze napajajo kapacitivni tok v lokalo napake prek medfaznih in zemeljskih kapacitivnih povezav, hkrati pa obremenitveni tokov zdravih faz prek medfaznih transformatorjev sklopa ustvari indukcijski napetost v prizadeto fazo, ki prek medfaznih in zemeljskih kapacitivnih povezav ponuja induktivni tok v lokalo napake. Te dve delovnji tokov skupaj tvorijo skriti tok. Velikost skritega toka je odvisna od parametrov črt. Na splošno, čim višja napetost črt in večji obremenitveni tok, tem večji je tudi skriti tok. Zaradi obstoja skritega toka je težko ugasniti plamen v lokalu napake, kar povzroča zamik pri enojfaznem ponovnem zaprtju. Pri uporabi hitrega enojfaznega ponovnega zaprtja lahko pride do neuspešnega enojfaznega ponovnega zaprtja in odklopitvih treh faz.

Čas enojfaznega ponovnega zaprtja (čas od odklopa napajanja v lokalu napake do ponovnega vklopitev delovne napetosti) mora biti večji od časa, potrebnega za ugasnenje plomena v lokalu napake in obnovitev izolacijske moči črt. Za razliko od trofaznega ponovnega zaprtja, pri postopku enojfaznega ponovnega zaprtja, kjer je odklopljena samo prizadeta faza, dokler se plamen v lokalu napake ne ugasne, je lokala napake še povezana prek medfazne kapacitivne povezave in jo napajajo tokov iz drugih dveh faz, ki še naprej delujejo. Po iztrebitvi plomena pa lokala napake prejme predvsem razdeljeno napetost iz dveh delujočih faz prek zemeljskih kapacitivnih povezav prizadete faze. Ko se plamen raztegne in prekinje zaradi prehoda toka čez ničlo, če je hitrost obnavljanja izolacijske moči v lokalu napake nižja od hitrosti naraščanja napetosti prek križanja, se izolacija v lokalu napake ponovno prekriži. V tem primeru poleg toka plomena, ki ga dobimo iz neprizadetih faz, se tudi energija, shranjena v napetostni kapacitivnosti lokala napake, sprosti v lokalo napake in ustvari ponovni tokov prižiganja plomena, ki je bistveno večji od prejšnjega stacionarnega plamenskega toka. Ta se pojavlja se ponovi vsak pol periodike frekvence in zato vpliva na končni čas ugasnenja plomena. Čim višja delovna napetost črt in daljša njihova dolžina, tem daljši bo končni čas ugasnenja plomena. Poskusi z umetnim kratkim stikom in dejanski delovni zapisi potrjujijo ta sklep. Da bi skrajšali čas enojfaznega ponovnega zaprtja do primerne vrednosti, na primer manjše od približno 1 s, da bi izpolnili zahteve glede stabilnosti sistema (čas ponovnega zaprtja), usklajevanja relacijske zaščite itd., in hkrati ne zmanjšali uspešnosti ponovnega zaprtja, so na dolgih in srednjih črtah pri napetostih od 500 kV in višje široko uporabljeni pomožni ukrepi za ugasnenje lokala napake. Obstajata dva glavna načina: ① Na črtah se pri kompensaciji kapacitivnosti črt uporablja visokonaponski reaktorski sklop, katerega nevtral je zemeljan s primerno vrednostjo induktivnosti. Ta delovanje je enakovredno vzporednemu reaktorskemu sklopu, kar znatno zmanjša nadaljnji tok v lokalu napake in obnovitveno napetost prek lokala napake in tako zagotavi predpostavke za hitro in uspešno končno ugasnenje plomena. Ta način je uspešno in široko uporabljen v električnih sistemih. ② Med postopkom enojfaznega ponovnega zaprtja se na obeh straneh odklopljene prizadete faze kratkoročno vklopi zemeljski stik, tako da se lokala napake nahaja v osnovni ničelni napetosti in doseže cilj hitrega ugasnenja plomena. Za posebej pomembne obremenjene črt (dvojne črt na isti palici), če želimo uspešno izvesti ponovno zaprtje po fazah pri napaki imenušče faze (npr. napaka faze A na črti A in napaka faze B na črti B), je zemeljski stik izvedljiv način.